Žlahtnjenje fižola – postopki žlahtnjenja

Postopki v shemi žlahtnjenja fižola se začnejo z zbiranjem/identifikacijo različnih genskih virov nizkega in visokega fižola ter nadaljujejo z evalvacijo le-teh za pridobitev informacij o potencialno ustreznih starševskih genotipih (kompatibilna materni in očetni starš), ki jih glede na cilje žlahtnjenja fižola vključimo v križanja.
Vnos genov za želene lastnosti poteka preko usmerjenih ročnih križanj s pinceto, čemur sledi šest generacij kombinacije samooprašitev in pozitivne selekcije tako na nivoju fenotipa (mrežniki v Jabljah) kot tudi z uporabo DNA markerjev na nivoju genotipa (Genetski laboratorij na KIS). Glede na uspešnost vnosa želenih genov v tem obdobju lahko izvedemo tudi povratna križanja z enim od staršev. Sledi končno preskušanje najbolj elitnih križancev, ki smo jih pridobili z uporabo kombinacije zgoraj opisanih aktivnosti; v proizvodnem poskusu (agronomsko pomembne lastnosti ter opis po zahtevanih deskriptorjih za fižol, upoštevajoč razpoznavnost, izenačenost in nespremenljivost) ter analiza ostalih lastnosti (in vitro testiranja odpornosti križanca na okužbo z glivo, ki povzroča fižolov ožig ter na okužbo z virusom navadnega mozaika in nekroze fižola; analiza prehranskih lastnosti križanca).
V primeru ustreznih rezultatov omenjenih analiz se odločimo za začetek postopka prijave in zaščite kandidatne sorte na SLO/EU nivoju, kar ob uspešni potrditvi vodi v vpis nove sorte na sortno listo.


SHEMA ŽLAHTNJENJA FIŽOLA

glede na predhodna ocenjevanja, kombinacija slovenske/evropske dednine s svetovno

v vsaki generaciji odbira na osnovi fenotipa in genotipa (ob pomoči molekulskih markerjev)

preko nacionalnega urada (UVHVVR) ali evropskega urada za registracijo in varstvo sort (CPVO)